1. Domov
2. Kultura
3. Stanko Bloudek - Leteči človek

Stanko Bloudek - Leteči človek

Sreda, 09 December 2009 18:18

doprsni kip pred Halo Tivoli v Ljubljani, foto: Sl-Ziga, Wikipedija

V letu 2009 obeležujemo 50-letnico smrti idrijskega rojaka Stanka Bloudka, letalskega pionirja, konstruktorja, izumitelja, vsestranskega športnika in graditelja. Bloudek je vizijo o letečem človeku združeval z vrhunskimi športnimi, tehničnimi in izumiteljskimi sposobnostmi, sprva pri konstruiranju letal in kasneje razvoju ter konstruiranju smučarskih skakalnic doma in v tujini.

V Tehniškem muzeju Slovenije so se odločili, da osrednjo razstavo letošnjega leta posvetijo njegovemu življenju in delu. Na ogled je bila od 23. aprila do 29. novembra 2009 v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki.  Od 3. decembra 2009 do 31. januarja 2010 bo gostovala v Mestnem muzeju Idrija.

Stanko Bloudek

Stanko Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 v Idriji slovenski materi in češkemu očetu. Po maturi, leta 1908, se je Bloudek odpravil v Prago, kjer je bil najprej vpisan na likovni akademiji, vendar je že po letu dni spoznal, da je tehnika njegova strast in se prepisal na nemško tehniško visoko šolo. Čeprav formalno ni diplomiral, so mu kasneje zaradi sposobnosti in uspehov v vseh delovnih okoljih priznavali inženirski naziv.

V Pragi je skupaj s prijatelji najprej izdelal brezmotorno, nato pa že leta 1910 skonstruiral enokrilno motorno letalo Racek (Galeb). Leta 1911 je sledilo dvokrilno letalo z imenom Libela (Kačji pastir). Od jeseni 1911 do jeseni 1913 je Bloudek služboval v Trutnovu na Češkem; za Mariborčanom Welsom in modelarjem Podgornikom je Bloudek dobil službo kot tretji letalski strokovnjak iz Slovenije. V tem času se je začel zanimati za šport. Neposredno pred prvo svetovno vojno in med njo je Bloudek štirikrat menjal kraje in podjetja svojega delovanja. Najprej je deloval v Lindenthalu pri Leipzigu, nato na Dunaju, v Dunajskem Novem mestu in naposled v Budimpešti. Omenja se tudi njegov obisk tovarne v Berlinu.

Od leta 1918 do smrti je živel v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je sodeloval z ljubljanskim aeroklubom pri izgradnji enokrilnega motornega letala Sraka (1923–1925) in kasneje dvosedežnega letala Bloudek XV, ki se ga je prijelo ime Lojze (1928/29). Ko se je leta 1934 pilot letala smrtno ponesrečil, se je Bloudek dokončno odpovedal nadaljnji gradnji letal. Intenzivneje se je začel ukvarjati s konstruiranjem helikopterja in razvojem varnega letenja s to napravo.  V letih po prvi svetovni vojni se je Bloudek ukvarjal tudi s praktičnim izumiteljstvom (patentiral je npr. plombo za vagone). V Automontaži so leta 1934 izdelali tudi prvi slovenski osebni avtomobil Triglav z Bloudkovo karoserijo in motorjem DKW.

Letalo Taube, foto: Deutsches Bundesarchiv, Wikipedija

Bloudek pa ni bil zgolj konstruktor in izumitelj, temveč tudi vsestranski športnik (od lastne aktivnosti v tekmovalnem in pozneje rekreativnem športu do uvajanja novih panog, od organizacijskega in trenerskega dela do načrtovanja športnih igrišč in pripomočkov). Sodeloval je pri ustanovitvi nogometnega kluba Hermes (1909) in leta 1912 postal član S.K. Ilirija. Bil je slovenski prvak v metanju diska (1920), zmagal je v svoji kategoriji na avtomobilski dirki na Ljubelj (1926) in bil večkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju (1926, 1927, 1929 - leta 1928 tekmovanja ni bilo).

Med drugim je v Ljubljani zgradil sodobno nogometno igrišče, igrišča za tenis, ki so jih pozimi spreminjali v drsališča, svetlobni park za nočne tekme, ki ga je tudi patentiral, olimpijski bazen, zimski bazen in 10 m visok skakalni stolp v športnem kopališču Ilirija ter atletsko stezo. Javnost ga najbrž najbolje pozna kot konstruktorja smučarske letalnice v Planici, manj znano pa je dejstvo, da je bil graditelj vrste manjših skakalnic (izdelal je načrte za približno 100 smučarskih skakalnic) in športnih objektov v drugih slovenskih krajih.

Po drugi svetovni vojni je bil predsednik Fizkulturnega odbora za Slovenijo in vodja projektivnega biroja Fizkulturne zveze Slovenije. Med leti 1947 in 1951 je bil predsednik Jugoslovanskega olimpijskega komiteja in leta 1948 postal član Mednarodnega olimpijskega komiteja. Umrl je 26. novembra 1959 v Ljubljani med pisanjem pisma v zvezi z načrtovano gradnjo smučarskih skakalnic po Jugoslaviji. Po njem se imenuje najvišja nagrada za šport Republike Slovenije, ki jo zaslužnim športnikom podeljujejo od leta 1965.

Bloudkova velikanka, foto: Sl-Ziga, Wikipedija

Informacije o razstavi

Avtor razstave: dr. Sandi Sitar
Soavtorji razstave: mag. Boris Brovinsky, dr. Iztok Durjava, dr. Sonja Ifko, Jellko Gros in Tomaž Verdnik
Vodja projekta: Irena Marušič
Oblikovanje in postavitev: Miha Turšič
Prevod in lektura: Melita Silič
Multimedijska prezentacija: Avdiovizualni sistemi Lambda s.p.

Razstavo v Idriji sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Idrija.

Katalog LETEČI ČLOVEK, STANKO BLOUDEK (1890-1959)

Ob tej priložnosti je Tehniški muzej Slovenije izdal katalog Leteči človek, Stanko Bloudek (1890-1959), ki govori o Bloudkovem življenju in delu. Poglavja v katalogu so napisali: dr. Sandi Sitar, mag. Boris Brovinsky, dr. Iztok Durjava, dr. Sonja Ifko, Jelko Gros, Tomaž Verdnik, predgovor pa dr. Orest Jarh. Na voljo je v muzejski recepciji.

vir: Mestni muzej Idrija

• Naslovnica
• Gospodarstvo
• Kultura
• Šport
• Ostale novice
• Zabava
• Zanimivosti
• Kronika
• ePrimorska