Svet Weinbergerjevih podob

Svet Weinbergerjevih podob je svet minornih stanj, »odrinjenih« na rob poznane likovne izraznosti, in vendarle v ospredje s sporočilnostjo, ki preseneča, saj je v slikarstvu novuum, tako v umetnostnem kot tudi v vsebinskem smislu. Nekakšen irealen, nadrealen, a hkrati pravljičen, vsakdanji svet nam govori s podobo, ki združi »računalniške« vsebine s prizori, ki jih prepoznamo skorajda za žanrske in tipske, tipološke.

Slikar jih združi z izjemno domišljijskostjo – imaginacijo – v celostne okvire, ki učinkujejo s svojsko prepričljivostjo in končnim sporočilom, ki ni absurden ne bizaren, še manj da svet razpada, čeprav je »zlepljen« iz posameznih fragmentov; v resnici celovit, slikarsko, kompozicijsko in filozofsko močen. Kot da se vse dogaja v času nič, a znotraj te časovne točke (in časovne niše) so vsi različni časi, največkrat kot zamik in zaustavljanje neskončnosti v mrgolenju mikroskopskih vzgibov in domislic, in z rahlo ironijo, z neskončno dovršenim tkanjem, ki zlepi drobce in fragmente v enotno sceno, četudi z različno, pomnoženo ikonografijo.

Čas nič, »razvlečen« v hipno trajanje, trenutek, ko odrevenimo v podaljšanem občutenju v večnost arhetipskega dogodka.

Slikar, ki v tem trenutku stavi znova na slikarstvo, na neomajnost sporočljivosti podobe, ki zdaj, pred nami zaživi kot nova likovna iznajdba, ki preseneti in nas hkrati osvobodi nekdanjih razumevanj in omejenosti slikarstva.

Dodaj komentar