1. Domov
2. Zabava
3. Reportaža: Elvis Jackson

Reportaža: Elvis Jackson

Petek, 11 Marec 2011 11:18

Elvisi v Kino Šiška, foto: Miro Majcen

Domača, mednarodno vedno bolj uveljavljena, punk rock zasedba Elvis Jackson je konec februarja kar dvakrat do zadnjega kotička napolnila novogoriško Mostovno. To sta bila tudi zadnja koncerta pred odhodom na evropsko klubsko turnejo, ki so jo Elvis Jackson pričeli v četrtek, 3. marca, in v okviru katere bodo do 17. marca nastopili v večjih mestih v Avstriji, Švici, Nemčiji in Češki.

Našo pozornost je vzbudil "najglasnejši Elvis" - energični bobnar Marko Soršak alias Soki, ki se je s trdim delom, popolno predanostjo glasbenemu poslu in pozitivnim pristopom do življenja zavihtel med najboljše slovenske bobnarje. S Sokijem smo se med drugim pogovarjali o bobnarskih klinikah in delavnicah; o tem, kako se lotiti učenja bobnanja; pa tudi o življenju, ki ga živijo člani njegove matične zasedbe. Podrobnosti v intervjuju.

Leta 2006 si se preko avdicije, v kateri je sodelovalo več kot 50 bobnarjev iz več držav, pridružil slovenskih punk rock prvakom - zasedbi Elvis Jackson. Na svoji spletni strani www.sorsak.com si zapisal, da se ti je takrat življenje povsem obrnilo na glavo. Kakšno življenje pravzaprav živite Elvis Jackson?

Elvis Jackson smo strastni glasbeniki, ki smo popolnoma predani svojemu delu. Verjamemo v to, kar počnemo. Stvar je zelo resna in za nas profesionalna. To je naš kruh - služba. Nekateri svojih osem ur oddelajo v pisarni ali na kakšnem drugem delovnem mestu, mi jih na turneji. Le da ne gre za osemurne delavnike. To je način življenja. Večina našega časa oziroma življenja je posvečena izključno glasbi in igranju, naša življenja so prilagojena glasbi.

Glede aktivnosti zasedbe Elvis Jackson dodajmo še to, da so se fantje v okviru promocije albuma Against the gravity 3. marca odpravili na štirinajstdnevno klubsko turnejo po Avstriji, Švici, Nemčiji in Češki. V letu 2011 naj bi pripravili in posneli nov album. Še pred tem pa imajo v načrtu dva videospota iz aktualne plošče Against The Gravity (Za pesem Wake me up so ga snemali na Mostovni.), 19. maja pripravljajo v ljubljanskih Križankah koncert z gosti, v poletnem času pa se bodo posvetili festivalskim nastopom.

Soki, če se osredotočiva na tvoje samostojne projekte, potem lahko z gotovostjo trdiva, da je bil tvoj februar 2011 predvsem v znamenju bobnarskih delavnic. Tokrat si skupaj s Klubom mariborskih študentov organiziral dvodnevno delavnico »Osnove modernega bobnanja«, ki je po razprodani prvi delavnici 19. in 20. februarja, doživela svojo ponovitev teden dni kasneje. Komu in zakaj priporočaš obisk delavnic?

Delavnice namenjam vsem ljubiteljem bobnov. Tistim, ki bi to radi poskusili, tistim, ki bi znanje radi nadgradili, in pa tudi tistim, ki imajo radi druženje in iščejo dodatno injekcijo motivacije.

Poleg bobnarskih delavnic organiziraš tudi bobnarske klinike. Od leta 2003, ko si organiziral prvo kliniko, se jih je do danes zvrstilo že več kot 40. Kaj so to klinike? V primerjavi s tujino, kje smo v Sloveniji na področju klinik?

S klinikami smo pri nas tam tam...«bolj ko ne švoh«. Sicer se dogajajo, ampak so zelo slabo promovirane, tako da moraš biti kar na tekočem, da jih ujameš. To pa se mi ne zdi prav. Gre za izobraževalno dejavnost in temu bi se lahko posvetilo tudi več pozornosti. Klinike so v primerjavi z delavnicami namenjene širšemu krogu ljubiteljev glasbe, ne le ljubiteljem bobnov.

To, da so bobni tvoja strast, ljubezen, življenje, dokazuješ na vsakem koraku: si studijski bobnar, učitelj na privatni glasbeni šoli B.A.S.E., s katero si konec leta 2009 izdal prvo bobnarsko video šolo v slovenskem jeziku "Osnove modernega bobnanja", deluješ pa tudi kot lokalni predstavnik za Tama bobne. Lansko leto te je ta priznana japonska znamka kot edinega slovenskega predstavnika s sliko uvrstila v letni Tamin katalog. Koliko dela stoji za takim dosežkom?

Moj prvi TAMA katalog sem dobil v roke še v bobnarskih začetkih. Spomnim se, da sem takoj preveril, kdo so glasbeniki, ki igrajo na TAMA bobne. Seveda je bil eden večjih idolov takrat Lars Urlich (Metallica), zato sem si tudi želel TAMO. Igram jo od leta ‘98, »endorser« pa sem postal leta 2005. Vedno sem sanjal, da bi se nekoč pojavil v družbi svetovnih imen, lani pa so se mi sanje uresničile. Glede količine dela, ki stoji za takim uspehom pa....težko je izmeriti, koliko je to dela. Preprosto »gas pa dolge luči«. Ne dela se za to, da se pride v katalog ali se dobi Oskarja. To so nagrade, ki jih dobiš, ker nekaj delaš prav.

Za konec pa se vrniva k učenju bobnanja. Kot praviš je boben inštrument, ki ga lahko igra vsak ne glede na posluh ali talent.

Tako je. Potrebna je le volja. Ritmični posluh je mogoče lažje priučiti kot tisti glasbeni. Ni se mi še zgodilo, da učenec ne bi znal kaj zaigrati.

Kot mentorja te sprašujem. Na kakšen način naj se posameznik loti učenja igranja bobnov?

Vsekakor naj začne skupaj z mentorjem, naj obiskuje delavnice, klinike, prebira literaturo in naj uporablja tudi preostale medije za pridobivanje informacij. Potrebna je volja in cilj, pa tudi želja. Bobnat je zakon...noro!

In še nasvet staršem nadobudnega bobnarja, ki v sebi čuti strast do bobnov. Zakaj naj ga vedno podpirajo pri bobnanju?

Če se že ne odloči za sintesajzer ali kitaro, naj pa bobna. Nič narobe. Pomeni, da bo vaš otrok izkazal svojo ustvarjalnost na bobnih, morda pa bo ravno v bobnanju našel samega sebe. Podprite ga in bodite ponosni nanj!

Bi morda še kaj dodal...

Vztrajajte in verjemite vase, ne glede na idejo ali cilj, ki ste si ga zastavili. Srečno!

Marku Soršaku Sokiju gre zahvala za njegov čas! Njemu in ostalim članom Elvis Jackson želim veliko uspehov na skupni glasbeni poti ter pri individualnih projektih!

reportažo pripravila TINA KOFOL

• Naslovnica
• Gospodarstvo
• Kultura
• Šport
• Ostale novice
• Zabava
• Zanimivosti
• Kronika
• ePrimorska